Kɛ la̱t kɛ̈ɛ̈l, dee kɔn Victoria mi gɔaa, mi tekɛ mal, kä mat nɛy diaal kɛɛl la̱t.
Ɛŋu lot ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl ɛ mɔ?
Min lot ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti göölɛ ɛ duɔ̱ɔ̱p mi dääk naath rɔ̱ kɛ jɛ mi no̱o̱ŋ ciaaŋ jiääk kä naath kɛ ta̱a̱ in tekɛ biɛl pua̱a̱nydiɛn kiɛ guääth in bäkɛ thi̱n. Jɛn bä te ciaaŋ jiääk kueethä kɛ thok thi̱n, bän ran raar rɛy kä duɔ̱ɔ̱r kiɛ ta̱a̱ kä ɣöö ba ji̱ pën purtha mi deri jek kɛɛl kɛ nɛy tin kɔ̱kiɛn.
Ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl derɛ jɔɔc kɛ dup ti ŋuan. Ɛn duɔ̱ɔ̱p in ca rialikä jɛn di̱tdɛ ruacɛ kɛ kui̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl rɛy:
- ciëëni
- manädhämɛni kɛnɛ muktäpni
- ŋuɔ̱t, ŋuɔ̱t ciɛɛŋä kɛnɛ thithtɛmni.
Min la ca̱r kä nɛy
Bɛ la Victoria mi gɔaa mi thiɛl rɛydɛ ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl kɛnɛ dääk nath, guääth mi jek ji̱ wec Victoria diaal cuŋ ti päär, ciaaŋ mi lɔr kɛnɛ gäŋ, kä cieŋ naath kɛ mal, kɛ pual pua̱a̱ny kɛ luäk nath kɛ rɔ̱ ciëëni.
Ɛn duɔ̱ɔ̱p in ca rialikä tëëkɛ tëëkɛ ka̱a̱th ŋuaan (4) ti dëë jakni ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl kɛnɛ dääk nath yuɔ̱th piny kɛ jɛ rɛy Victoria:
- Käth in nhiam (1): Lɔc nɛɛni tin tekɛ nyi̱r, ciɛŋ kɛnɛ tin ŋa̱thkɛ nɛ̈nkɛ kɛ, guɛckɛ rɛydiɛn kä lökɛ kɛ.
- Käth in rɛwdɛ (2): Lät kumɛ kɛnɛ guäth lätni kumɛ malkɛ, thia̱k jekdiɛn kä thilɛ kɛ dääk mi te thi̱n.
- Käth in diɔ̱ɔ̱kdiɛn (3): Ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl kɛnɛ dääk nath /cikɛ lɛ ŋot ɛla ti dee naath pën ta̱a̱ kɛ̈ɛ̈l, wä nhiam, mal kɛnɛ wä nhiam mi gɔaa rɛy mukta̱a̱pni ti gööl.
- Käth in ŋuaandiɛn (4): Nɛy tin ca jek ɛ ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl jek kɛn luäk kɛnɛ lät ti gɔw ti lot rɔ̱ kä te mal.
Lätni kä min ca car
Ɛn duɔ̱ɔ̱p in ca rialikä kɛ ga̱ŋ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl bɛ:
- duɔ̱ɔ̱p mi gɔaa rialikä rɛy wec mi bi ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl rɛydɛ guic kɛ duɔ̱ɔ̱p ŋa̱a̱ri rɛy dho̱ri
- manädhämɛni tin dho̱ri tin ca ka̱m raar rɛy dho̱ri luäk kɛ thuɔ̱kdiɛn kɛ ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl gua̱thni tin thieek kɛ kɛ
- ŋuɔ̱t kɛnɛ gäŋ jakä bum kɛ kui̱ ruaacni ti jiäk kɛnɛ ciaaŋ
- ta̱a̱ in lät kɛ manädhämɛni tin la ka̱mkɛ balakni ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl jakä gɔaa
- bɛ ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl jakä kuiy kɛnɛ dääk nath guääth ŋuɔ̱tni
- ta̱a̱ in lät kɛ nɛy tin mooc naath lät kɛnɛ manädhämɛni guic rɛy la̱t in gaŋ kɛn ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl kɛ jɛ
- muktäpni tin thieek kɛ naath tin lo̱k ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl luäk kɛ kui̱ nɛɛni tin ci ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl nɛn.
Bi nɛy ta̱a̱ in tekɛ duɔ̱ɔ̱p mi ce̱tkɛ nɔ guic rɛy kä min derɛ luäŋ kɛ yuthdɛ piny kɛ ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl kä bakɔ luny rɛy dhɔaar kɛ lära kɛ min cakɔ jek.
Luɔt kä min go̱o̱r nɛy nɛmɛ kɛ jɛ
Kɛ kɔn nɛy ti ŋuan ti gööl
- Ji̱ Victoria ti 30% dapkɛ kɛ wi̱i̱ni ti gööl
- Ji̱ Australia ti 8% tin nhiam cieŋ kɛn kä Victoria
- Ji̱ Victoria bäkɛ kari ti bääl kur diɔ̱k (300) ti gööl, ruackɛ kɛ thuk ti cop kur rɛw wi̱dɛ jɛn bäŋuan (290) ti gööl, kä ŋääth kɛn kuth ti gööl ti ŋuan ti cop kur rɛw (200)
Ciaaŋ nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl ŋotdɛ ɛla riɛk
- Kɛ ruɔ̱n 2022, nɛɛ diɔ̱k (3) kä dhieec (5) (60%) ci kɛn ɛ lar ɛn ɣöö cikɛ ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl nɛn rɛy wec kä Australia
- Kɛ ruɔ̱n 2023, ram kɛl (1) kä nɛɛ dhieec (5) (18%) laarɛ jɛ ɛn ɣöö cɛ ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl nɛn rɛy wec kä Australia
- Nɛɛ diɔ̱k (3) kä nɛɛ dhieec (5) (63%) tekɛ kɛ riɛk kɛ ram kɛl kiɛ nɛy ti ŋuan ti bä kä Ë-ciaa, A-pir-ka kiɛ Midɛl Ith kiɛ ram /ci mɔ a Kuricin
- Nɛɛ diɔ̱k (3) kä nɛɛ dhieec (5) (62%) nɛɛn kɛn ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl min tuɔɔk ɛla ‘riɛk mi di̱i̱t’ kiɛ ‘riɛk mi lɛm’
Thiɛl thuɔk mi jëkɛ kɛnɛ thiɛl ŋäthä lätni tin ka̱mkɛ naath rɛy dho̱ri nyoothɛ jɛ ɛn ɣöö ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl /ca jɛ tho̱p kɛ gua̱a̱thdɛ.
Nɛy tëë ci nɛy ruac kɛ kɛ
Ci nɛy liɛŋ kä ji̱ Victoria ti ŋuan ti bääl 670 ti te kä nɛy tin nhiam, döör ti gööl kɛnɛ kuth ti gööl. Te kua̱r ciëëni thi̱n, nɛy tin di̱t kɛnɛ la̱a̱t tin te nhiam.
Lär ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl rɛy Victoria
Thilɛ ram nhɔk ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl. Mi ci ta̱a̱ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl ji̱ jek kiɛ mi ci jɛ nɛn kiɛ dääk nath kä Victoria, deri jɛ la̱r naath.
Purtha ji̱ Victoria mi Päär kɛnɛ Muktäp Cuŋni Nath (Victorian Equal Opportunity and Human Rights Commission)
Yɔ̱t 1300 292 153 kɛ ni̱n jokä a tookɛ kä thaak wäl (10) kɛ runwaŋ a wä kä thaak rɛw (2) kɛ cäŋ däär. Mi go̱o̱ri ram dee ji̱ luɔ̱c thok baaŋ a thiɛl yio̱w, yɔ̱t 1300 152 494.
Yi̱mëël enquiries@veohrc.vic.gov.au
Lätni go̱o̱ny kiɛ larɛ kɛ rɛy jɔam
Yɔ̱tni National Relay Service ikä mi ɛ ji̱n miŋ, kiɛ mi kuiy lieŋdu kiɛ mi ti̱i̱ kɛ riɛk ruac.
Bolith Victoria
Mi go̱o̱ri luäk kɛ pɛ̈th, kɛ läru kɛ duer mi ca la̱t mi te thi̱n, kiɛ mi go̱o̱ri bolith kɛ pɛ̈th, yɔ̱t Baŋ kä diɔ̱ɔ̱k (000).
Kɛ kui̱ lätni tin /ci guec dee go̱r kɛ pɛ̈th, Yɔ̱t Laany Bolith kä 131 444 kiɛ yɔ̱t 131 450 kɛ jekdu kɛ ram dee ji̱ luɔ̱c thok baaŋ a thiɛl yio̱w.
Deri läär thöp kä muktäp bolith in thieek kɛ ji̱ kiɛ kɛ rɛy jɔam.
Deri läär thöp a kueckɛ kä Crime Stoppers kä 1800 333 000.
Kɛ jekdu kɛ luäk mi di̱i̱t kɛnɛ duɔ̱ɔ̱p in deri duɔ̱ɔ̱r lar kɛ jɛ, liɛmä ji̱ gui̱l Duɔ̱ɔ̱p in ca rialikä kɛ ga̱ŋ ciɛɛŋä nyi̱ri döri tin tekɛ biɛɛl ti gööl kä Victoria.
Lääri ti ŋuan
Deri duɔ̱ɔ̱p kɛɛliw jek kɛ thok Liŋli̱thni kiɛ ruac ɛmɛ kɛ thuk ti gööl kɛ rɛy jɔam.
Deri Muktäp in looc thok kɛ gɔ̱a̱r kɛnɛ jɔw (Translating and Interpreting Service (TIS)) yɔ̱tdikä bä 131 450 kä deri yɔ̱a̱t kä Muktäp Kua̱r in Di̱i̱t (Department of Premier and Cabinet) 03 9651 5111 kɛ kui̱ lääri ti ŋuan.
Deri Muktäp Kua̱r in Di̱i̱t (Department of Premier and Cabinet) jäkä yi̱mëël kä antiracism.strategy@dpc.vic.gov.au
Updated