Yeŋö cɔl luɔɔm/lɛ̈ɛ̈t?
Luɔɔm/tiɛɛl ee ciɛŋ rac. Yen ee kuɔ̈c ciɛɛŋ cak tɛ̈dä kaloi mään rot, looi cën nhiëër, kerac apɛi tɛ̈dä ke buɔi guɔ̈p rac erin ë raan kën atil tɛ̈dä ke nhialic. Yen alëu bɛ̈ looi tɛ̈n raan tɛ̈dä ke akut ë kɔc.
Kën ë mään nyuɔth alëu bï yic naŋ:
- luɛl tiɛɛl online wën lëu bɛ̈ mään kɔc kɔ̈k looi tɛ̈dä rac raan
- luel wël tɛ̈n amaat wut/baai tɛ̈dä ke amaat wën looi mään rot ë akutnhom ë kɔc lui alɔŋden tɛ̈dä ke nhialic theek
- gät graffiti-thura wën kɔc looi bïk kɔc kɔ̈k maan tɛ̈dä ke akuɔ̈tnhïïm nhialic theek
Thïn Victoria, ade Lööŋ tiɛɛl ku Guɔ̈m Nhialic Looi 2001 ye Luɔɔm/tiɛɛl gël. Yen alëu bï kɔc tiit tɛ̈n tiɛɛl looi alɔŋ wut ku nhialic tëwën kën rot looi jääŋ yic. Yen akëc tiɛɛl looi alɔŋ abɛ̈ɛ̈l, diäär/röör tɛ̈dä ke luɔi guëëc maat thïn në tiit.
Luɔɔm ee keloi tɛ̈n tiɛɛl puc thok ku yaaŋ luɔi guëëc/lɔ̈ɔ̈m
Tiɛɛl puc thok ee kuɔ̈c luɔi raan apɛi tɛ̈dä ke luɔi cë piɛth erin ë käŋ yeŋɛk looi wën tiit ye lööŋ (tɛ̈n cïmɛn, ruunke, abɛ̈ɛ̈l tɛ̈dä keŋic lɔn ye tik/moc).
Kuɔ̈c lɔ̈ɔ̈m ee lɔ̈ɔ̈m wën këc gam raan yen raandɛ̈d rac piɔ̈u apɛi, yɔ̈ɔ̈r guɔ̈p tɛ̈dä ke riɔ̈c apɛi. Kën anɔŋ yic, tɛ̈n cïmɛn, luel wël buui guɔ̈p, la baar thiëc ë wël yic alɔŋ raandɛ̈d ee të luɔi lɔ̈ɔ̈m/guac pïïrde yic.
Ade Lööŋ Equal Opportunity Act 2010 acë tiɛɛl ku luɔi lɔ̈ɔ̈m looi ka wuɔ̈c tɛ̈n Gaanun tëwën yen looi ye rot thïn ɣän kɔ̈k ë pïïr jääŋ yic (tɛ̈n cïmɛn, tɛ̈n luɔi, tɛ̈n thukul ku thïn adukän yic).
Gɔ̈ɔ̈r thïn tɛ̈n aguiɛr tiit Luɔɔm/tiɛɛl-cië wïc thïn Victoria
Akutnhom Lööŋ ku Käŋ Ciɛɛŋ acë tɛ̈n lui lööŋ luɔɔm-cië wïc ee Victoria gɔ̈r cök. Akutnhom kën ee abaŋ ë Amaatnhom Lööŋ luthïn tɛ̈n Aguiɛr Akuma Kɔc Victoria.
Akutnhom acë thiëc bï wuɔ̈t wël cuɛt ke abaŋ ë gɔ̈ɔ̈r wël cök. Akutnhom a bë lɔ̈ɔ̈m wët 62 wël cuɛt wën cëgɔ̈t ku 11 wël cuɛt cë juak thïn. Yen acë nyuc tɛ̈n nïïn kadhorou ë piŋ jääŋ/wut thïn Melbourne, ke kɔc tɔ̈u thïn kadhie ku kuer video cë nuɛt.
Akutnhom acë kedäŋ cïk yök luel alɔŋ tiët luɔɔm-cië wïc (Ke luel) akölnïn 3 Akɔ̈nythï 2021.
Ade kedäŋ cë yök luel lɔn Luɔɔm/tiɛɛl ee kën tɔ̈ɔ̈u tɛ̈n kɔc juäc Victoria, anɔŋ kɔc:
- tɛ̈n thääi kɔ̈k ba cök bei tedɛ̈d
- tɛ̈n amaatnhiim cë gam nhialic
- wën naŋ yic Aboriginal ku Torres Strait Islander
- wën cë ŋic LGBTIQ+
- ke abɛ̈ɛ̈l
Luɔɔm/tiɛɛl aye looi thïn thukuul yic, riɔŋ akuɔɔr, ɣänluɔi, loiloi ku online.
Ade luɛl acë wët 36 looi ku luel kek ka bï aguiɛr tiiit ë Victoria looi bë riɛl tɛ̈n Luɔɔm/tiɛɛl-cie wïc etän. Kɔ̈k ë cë ke luel anɔŋ yic:
- cot tuëŋ lööŋ tiit Luɔɔm/tiɛɛl-cië wïc tɛ̈n kuat raan ku nhialic (tɛ̈n cïmɛn gël wei tiɛɛl/luɔɔm alɔŋ ë kuat diäär/röör ku/tɛ̈dä ke lɔ̈ɔ̈m, käk guëëc ë looi, ŋïc tik/moc ku/tɛ̈dä ke luɔi diäär/röör,käŋ guëëc ku/tɛ̈dä ke ke ŋic intersex, abɛ̈ɛ̈l, ke ŋic HIV/AIDS tɛ̈dä ke raan thiäk ke yen)
- dhukpiny akuën tɛ̈n yeŋö ke wëu bï yaloi tɛ̈n Luɔɔm/tiɛɛl wut ku tiɛɛl puc thok
- gël nyoth wut ë kïït Nazi.
Bɛ̈r Akuma
Akuma Kɔc Victoria acë naŋ bër tɛ̈n wël luel ka looi. Kuɔɔny ë Akuma tɛ̈dä ke kuɔɔny-luthïn tɛ̈n lööŋ 34 ë luɛl ee wël ka 36.
Akuma ee guir emɛn ye kuer puɔth bï käŋ waaric. Wël kɔ̈ɔ̈k cë luel awïc akuma bï lööŋ waaric. Wël juäc a bë wïc wël mɛɛt kɔc Victoria thïn, citmɛn akutnhïïm wuɔ̈t wën Luɔɔm/tiɛɛl yök. Kɔ̈k a bë wïc gam puɔth ë lööŋ yith raan tëkic.
Akuma ee cë akutnhom tiit tiɛɛl looi eya. Victoria ee yam tɛ̈n tiɛɛl-cië wïc tɔ̈u looi. Ade Anti-Racism Strategy a bë luɔi cökpiny ke aguiɛr ë gɔ̈r cë luel ebën.
Akuma a bë lööŋ looi bï gël käŋ jääŋ nyuɔth ë kïït Nazi ke nyiɛ̈ŋwei piath. Kën a bë wët tuɔc lɔn Victoria acië gɔ̈ɔ̈r nyoth ë kïïtkä luthïn räm ke tɛ̈k Nazi Yen ee këc guir lɔn bï gël tɛ̈dä looi kën ke wuɔ̈c ë kïït thɛɛr ke thëëk Nhiaalic, ciɛɛŋ ku nyikööl.
Akuma a bë jam ke Kɔc Victoria ke wuɔ̈t e Jewish, Hindu, Buddhist, ku Jain, wuɔ̈t kɔ̈k, bï lööŋ dhiɛl looi.
Akuma acë gam ye ciɛɛŋ ku anyikööl ril ë kïn Swastika tɛ̈n Hindu ku wuɔ̈t kɔ̈k theek nhialic, nɔŋ yic wuɔ̈t ë Buddhist ku Jain.
Tɛ̈n kɔc ë wuɔ̈t theek käk, cïtmɛn kïn Swastika ee cië nyuɔth ë ɣän ken rɔ̈ɔ̈k ku eyekï nyuɔth aɣer bëikën ku aguiɛr rɔ̈ɔ̈k nhialic ke kïïn ë dɔ̈ɔ̈c ku adɔ̈ɔ̈r. Yen ee këril ba deet ku ŋic ë tëkic kaam kïn kën ku yeŋö ye cɔɔl Nazis ee kïïn Hakenkreuz, ke kïn Hakenkreuz yeloi ke kïn thiëi mään rot ku jäl athöör. Ade kïïn Nazi Hakenkreuz wën naŋ kɔ̈k thööŋ ke käŋ kïn swastika, ee ŋɔ̈ɔ̈th ke bï maat ye lööŋ gël yic.
Thïn ye lööŋ looi kënic, ɣok a bë lui ke bäny wuɔ̈t tɛ̈n akuɔ̈tnhïïm wën yɔɔŋ kën bɛ̈ luɔi la calcal ku gël tem thïn tɛ̈n yanh/nhialic theek ku luɔi ciɛŋ keya ke wuɔ̈t käk acië bɛ̈naŋ kërac yök tɛ̈n gël alɔŋ Nazi Hakenkreuz.
Kuɔny tɛ̈n kɔc Luɔɔm/tiɛɛl lac yök
Thïn kërac cë tuɔ̈l, aluöt yuɔ̈p tɛ̈n bolïth atɔ̈ tɔ̈ɔ̈ric kadiäk (000).
Na yïn aye tak yïn alëu ba naŋ käŋ Luɔɔm/tiɛɛl ca yök, ke yïn alëu ba yup/gät tɛ̈n:
- Victorian Equal Opportunity ku Human Rights Commission
Kuɔny ya gɔ̈ɔ̈th cökpiny alɔŋ tiɛɛl tɛ̈dä ke Luɔɔm/tiɛɛl Nhialic. Looi balak/gɔ̈ɔ̈th online yeloi ye aguiɛr luɛl wël ë wuɔ̈t tɛ̈dä ke yuɔ̈p VEOHRC ye telepun 1300 292 153 tɛ̈dä ke imeel enquiries@veohrc.vic.gov.au - Akutnhom Lööŋ Kɔc Victoria (Victorian Legal Aid)
Aye gɛm wël ku kuɔny abɛc/apath alɔŋ ye gaanun. Yuɔ̈p/gät: 1300 792 387 tɛ̈dä ke yï neem legalaid.vic.gov.au - Aguiɛr Lööŋ Kɔc Aboriginal ë Victoria
Aye gɛm wëët lööŋ ku wël tëne kɔc Aboriginal ku Torres Strait Islander luthïn Victoria. Yuɔ̈p/gät: 1800 064 865 tɛ̈dä vals@vals.org.au - Rainbow Door
Raan aŋïc kuɔny abɛ̈c gam LGBTIQA+ helpline. Yen ee gɛm kuɔny ku toc tɛ̈n LGBTIQA ebën + kɔc Victoria, kuatden ku määthken. Yuɔ̈p/gät 1800 729 367, Imeell support@rainbowdoor.org.au tɛ̈dä ke SMS 0480 017 246 - QLife- PïïrQ
Gɛm Australia-wide LGBTQIA+ kuɔny riënythï ku toc kɔc wïc bïk jam alɔŋ kuat ë käŋ jɔ̈ɔ̈r, naŋ yic lɔ̈ɔ̈m/guëëc, ŋïc, tïk/moc, guup, të yök guɔ̈p ebën tɛ̈dä ruɛ̈iruɛ̈I ebën. Yuɔ̈p/gät 1800 184 527 tɛ̈dä ke yï neem qlife.org.au - Report racism hotline
Gɛm wëët ku muɔ̈kdai tɛ̈n mïïth ku amidhiëth/kɔc muɔ̈k alɔŋ luɛl ë tiɛɛl cë rot looi ku lɛ̈ɛ̈t Nhialic tɛ̈dä ke tiɛɛl puc thok tɔ̈u thukul Akuma Kɔc Victoria yic. Yuɔ̈p/Gät: 1800 722 476 tɛ̈dä report.racism@education.vic.gov.au - Disability Gateway (Victoria)
Gɛm wël ku nuët ke aguiɛr kuɔny jam wën lëu bï yï kuɔny ke kɔc ciëŋ kek cë bëël wën tiɛɛl/puc wei ku acië looi ke thööŋ kek kɔc kɔ̈k. Neem disabilitygateway.gov.au/legal/advocacy/vic - Parentline-Kuɔny Amidhiëëth
Gɛm jiëm nhom amidhiëëth ku kɔc muɔ̈k ku kuɔny tɛ̈n raan ŋic jiɛ̈m nhom gɔl 8nhiäkdur agut wakɔ̈u, nïïn ka 7 wiikic naŋ yï nïïn lööŋ jääŋ/wuɔ̈t. Yuɔ̈p 13 22 89 - Mäktäb ë Bëny Pialguɔ̈p (eSafety Commissioner)
Bër tɛ̈n gɔ̈ɔ̈th/balak alɔŋ lɛ̈ɛ̈t online. Luɛl ebën alëu bëloi thïn ke thiɛ̈k cyberbullying, lɛ̈ɛ̈t-thura cïtmɛn ayï wël kuc ku käŋ rac apɛi atɔ̈ esafety.gov.au/report - Lifeline-Kuɔnypïïr
Gɛm kuɔny käŋ werwei/riäk tɛ̈n thää ka 24 ku aguiɛr gël nɔ̈ɔ̈k/nääk rot. Yuɔ̈p 13 11 14 - Kids Helpline – Kuɔny Mïïth
Gɛm luɔi jiɛ̈m thää ka 24 tɛ̈n kɔckor naŋ ruun ka 5 agut tɛ̈n ruun ka 25. Yuɔ̈p 1800 551 800 tɛ̈dä counsellor@kidshelpline.com.au - Victorian Aboriginal Community Controlled Health Organisation (VACCHO)
Gɛm wëët ku wël kɔ̈k alɔŋ käŋ gɔ̈ɔ̈r ku wël ë yup/gät tɛ̈n kɔc Aboriginal kuTorres Strait Islander Yuɔ̈p/gät: 03 9411 9411 tɛ̈dä ke yï neem vaccho.org.au - MensLine Australia – Kuɔny röör
Gɛm kuɔny thää ka 24 yic, kuɔny, toc ku loiloi wëët nhom tɛ̈n röör. Yuɔ̈p 1300 789 978 - Suicide Call Back Service
Gɛm kuɔny wëët nhom thää ka 24 yic tɛ̈n gël nääk rot ku miɔ̈l Kuɔny ee looi kuer telepun, online ku video tɛ̈n raan ebën jɔ̈ɔ̈r ye tɛ̈ktɛ̈k ben rot nɔ̈ɔ̈k. Yuɔ̈p 1300 659 467 - Victoria Police – Bolïth Victoria
Tɛ̈n kuɔny kërac cë tuɔ̈l, naŋ yic tëwën yïn raan ë cë luɔ̈I kërac ë tiɛɛl ku Luɔɔm/tiɛɛl nhialic tɛ̈dä lɛɛt, ke yuɔ̈p tɔ̈ɔ̈r kadiäk (000). Yök wël kɔ̈k alɔŋ ekëdï tɛ̈n Bolïth Victoria luɔ̈I wuɔ̈c tiɛɛl tëden police.vic.gov.au/prejudice-and-racial-and-religious-vilification - Beyond Blue
Gɛm kuɔny tɛ̈n thää ka 24 yic të kɔc jɔ̈ɔ̈r ye diɛɛr,nyïnŋɔ̈ŋ ku näk rot. Yuɔ̈p 1300 224 636. Beyond Blue eya anɔŋ käŋ tɛ̈n kɔc Aboriginal and Torres Strait Island - Headspace
Gɛm wël ku kuɔny alɔŋ miɔ̈l ku pialwëi. Yuɔ̈p 1800 650 890. Headspace eya gɛm lac kuɔny luɔi miɔ̈l tɛ̈n kɔc naŋ ruun ka 12-25 edït. Headspace eya gɛm käŋ tɛ̈n kɔc Aboriginal ku Torres Strait Islander - Reach Out
Gɛm kuɔny alɔŋ käŋ jɔ̈ɔ̈r miɔ̈lic tɛ̈n kɔc naŋ ruun lupiny 25 cök - Blue Knot Foundation
Blue Knot Foundation kony abɛc, kuɔny wëët nhom ku luɔi toc tɛ̈n kɔc wën abɛ̈ɛ̈l, kuatden ku kɔc muɔ̈k. Yuɔ̈p1800 421 468 (9nh – 6th AEDT Aköltök agut Aköldhïc, 9nh – 5th AEDT Aköldhetem, Aköl yom läät ku jal anïïn lööŋ jääŋ/wuɔ̈t). Na yïn aye miŋ, tɛ̈dä naŋ pïŋ tɛ̈dä ke jam la ruɛiruɛi, ke yï yuɔ̈p National Relay Service atɔ̈ 133 677 ku gam 02 6146 1468 ke namba wïc yïn ba cɔɔl. Raan agamlööŋ/Athook alëu ba kɔŋ tuɔ̈c cök - Association for Children with Disability
Gɛm wël, kuɔny ku jam tɛ̈n kɔc ë mïïth ke abɛ̈ɛ̈l luthïn Victoria. Yuɔ̈p (03) 9880 7000 tɛ̈dä ke yï neem acd.org.au - WellMob
Gɛm käŋ cë looi online ye ku tɛ̈n kɔc Aboriginal ku Torres Strait Islander kelui alɔŋ käŋ ciɛŋ ku käk rot looi pïïr yic. Kën anɔŋ yic websites, apps, podcasts, videos, social media, ku online counselling. Yuɔ̈p (08) 9370 6336 - Yarning SafeNStrong
Gɛm kuɔny Victoria-wide thää 24/7 yic ke kuɔny käk ciɛŋ ku käŋ rilic pïïr tɛ̈n kɔc Aboriginal ku Torres Strait Islander. Yuɔ̈p 1800 95 95 63, Imeel ysns@vahs.org.au tɛ̈dä ke yï neem vahs.org.au/yarning-safenstrong/
Downloadable factsheet
Updated